Ezekiel 2

2. Poglavje

1In veli mi: Sin človečji, postavi se pokonci, in govoril bom s teboj. 2In ko me je ogovoril, pride duh v mene in me postavi pokonci; in čul sem glas, ki mi je govoril. 3In mi reče: Sin človečji, jaz te pošiljam k sinovom Izraelovim, k narodom upornežem, ki so se uprli meni; oni in njih očetje so odpadli od mene prav do tega dne. 4In ti sinovi so brezsramnega obličja in trdega srca; k njim te pošiljam, in reci jim: „Tako pravi Gospod Jehova!“ 5Oni pa, najsi poslušajo ali ne poslušajo (kajti uporna so družina), vendar bodo vedeli, da je bil prorok med njimi. 6Ti pa, sin človečji, ne boj se jih in ne prestraši se njih besed, čeprav so res koprive in trnje okoli tebe in prebivaš med škorpijoni. Ne boj se njih besed in ne ustraši se njih obličja, kajti uporna so družina. 7In govóri jim besede moje, najsi poslušajo ali ne, kajti uporneži so. 8Ali ti, sin človečji, poslušaj, kar ti govorim; ne bodi uporen kakor tista uporna družina: odpri usta in jej, kar ti dam! 9In videl sem, in glej: roka iztegnjena proti meni, in glej, v njej je zvitek knjige. 10In razgane jo pred menoj, in bila je popisana spredaj in zadaj, in bilo je pisano v njej žalovanje in zdihovanje in gorje.
Copyright information for SloChraska